Župnijska cerkev sv. Miklavža na Ovsišah je bila prvič omenjena leta 1568. Skupaj podružnično cerkvijo sv. Tomaža na Češnjici, ki je bila prvič omenjena leta 1696, je spadala v pražupnijo sv. Martina v Šmartnem pri Kranju. Dotlej so
ljudje imeli do cerkve, ki je stala pri starem savskem mostu v Kranju na desnem bregu Save dve uri in pol. Leta 1731 je župnija, takrat še duhovna, dobila prvega duhovnika, ki je začel pisati matične knjige. Prava župnija je postala leta 1862. V župnijo spadajo vasi: Ovsiše, Poljšica, Dobravica, Češnjica, Rovte in Podnart. Po podatkih urada za statistiko RS na dan 30. junija 2006 ima 871 prebivalcev.
Glavni oltar je posvečen sv. škofu Miklavžu. Žegnanje se obhaja na nedeljo po godu sv. apostola Jerneja 24. avgusta Cerkvi je prizidana kapelica sv. Valentina, mučenca. Na njegov god je romarski shod. Ta dan so svete maše ob 8., 9., 10. in 17. uri. Tretji, stranski oltar pod zvonikom je posvečen Mariji Pomagaj. Zvonove za cerkev je v letih 1711 in 1719 vlil zvonar Gašpar Franchi.
Meja župnije sta bili reki Sava in Lipnica, na drugi strani pa pozneje ustanovljena župnija Besnica. Sedaj največja vas Podnart na drugi strani Lipnice je spadala v župnijo Dobravo in je bila prestavljena pod Ovsiše leta 1962 ob 500-letnici ljubljanske škofije. Istočasno je bila prefarana vas Brezovica v župnijo Dobrava. Za ustanovitev novega duhovnega središča si je največ prizadeval prvi duhovnik Gašper Glavatič (1731–1744), ki je bil prej kaplan v Šmartnem pri Kranju.
Zgodovinopisec Josip Lavtižar omenja duhovnika Antona Nepomuka Weihnachta (1772–1789), ki je otroke učil tudi brati, pisati in računati. Pomembni župniki so bili še Jožef Žemlja, avtor epske pesnitve Sedem sinov (1841 in 1843), Jožef Ocepek, ki je bil na Ovsišah več kot 50 let, in pisatelj Joža Vovk.
Kdaj so prav na izvir studenca postavili cerkev sv. Nikolaja kot zavetnika zoper povodenj, ni znano. Studenec izvira pod glavnim oltarjem. Prvič je omenjena leta 1568, podružnica sv. Tomaža na Češnjici pa leta 1696. Cerkev na Ovsišah je bila trikrat prezidana in povečana, obe pa večkrat prenovljeni.
Poleti 1943 so partizani požgali šolo in župnišče na Ovsišah, ker so izvedeli, da se v izpraznjenih prostorih (župnika Ocepka so Nemci izgnali v Srbijo, nemški duhovnik in učitelj pa sta odšla) nameravajo nastaniti domobranci. Farani so po vojni v župnišče predelali hlev in ga v 80. letih povečali ter popravili cerkev. Po udaru strele so napeljali strelovod, obnovili fasado in streho, klopi in spovednico. Od podružničnih cerkva so 1990 najprej obnovili podružnično cerkev sv. Tomaža na Češnjici. 15. septembra 1991 jo je blagoslovil ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. V letu 1995 se je začela obnova župnijske cerkve sv. Miklavža. Obnovo je ob sklepu misijona 29. oktobra 1995 blagoslovil prelat Ivan Merlak. Dela so se nadaljevala leta 1998 z ureditvijo drenaže s prezračevalnim jaškom. Pri obnovi obeh cerkva je bila župnija deležna občinske pomoči še za časa županovanja Franca Černeta, večino sredstev pa so zbrali župljani sami s prostovoljnimi prispevki.
Vir: Wikipedia
Dodaj odgovor